Gotovo si že naletel_a na romantično komedijo, ki ti je dala nekakšno idejo o tem, kako bi naj intimni odnosi izgledali. Pa so res takšni?
Klasični zaplet romantičnih komedij in nekaterih knjig: dve osebi se srečata, pride do prepira, po katerem se ne pogovarjata, tik pred koncem filma/knjige pa ugotovita, da sta si pravzaprav usojena – in upočasnjeni posnetki z romantično glasbo v ozadju se lahko pričnejo.
Danes je zelo popularna ideja, da moramo najti pravo o sebo zase, Mr. Right ali Mrs. Right, sorodno dušo, enega in edinega – the one. Vse to v resnici ustvarja veliko pritiska pri iskanju specifične osebe, kar pogosto pomeni, da osebo, ki jo srečamo, v svoji glavi oblikujemo v verzijo tega, kar si želimo videti. Na koncu ne gre za to, kakšna ta oseba dejansko je, pač pa za naše lastne projekcije, pričakovanja in želje!
Vse skupaj zveni izjemno naporno. Kaj pa, če smo tako obremenjeni s tem, da najdemo pravo/pravega, da ne opazimo potencialov drugih odnosov, ki jih imamo?
Ideja ljubezni, ki so nam jo dali filmi, pravljice in ostale medijske vsebine, nam pogosto pravijo, da je naš partner najpomembnejša oseba v našem življenju. Pa to zares drži?
Prav gotovo je romantična zveza oziroma intimnopartnersko razmerje popolnoma drugačno od vseh tvojih drugih odnosov. Morda čutiš, da imaš s partnerjem_ko drugačno povezavo, da si želiš njegove_njene fizične prisotnosti in da ga_jo splošno pogrešaš na drugačen način kot svoje prijatelje.
Osnova intimnopartnerskih razmerij pa mora biti kljub temu enaka kot za ostale odnose. To pomeni, da je zgrajena na spoštovanju, zaupanju, skrbi drug za drugega, odprti komunikaciji, pa tudi dopuščanju svobode, da sta v odnosu obe osebi to, kar sta.
