Masturbiranje

Miti o samozadovoljevanju

Masturbiranje s slikami ali brez?

kaj, če nimam orgazma?

Beseda masturbiranje izhaja iz angleške besede masturbating, v slovenščini pa je prevedena kot samozadovoljevanje. Pomeni stimulacijo genitalij z namenom spolnega užitka in/ali dosega orgazma. Predstavlja zabaven način raziskovanja lastnega telesa in spoznavanja, kaj nam ustreza in kaj ne. Poznavanje lastnega telesa nam lahko pomaga tudi pri komuniciranju s partnerjem/partnerico, prav tako pa je skupno masturbiranje lahko eden izmed načinov predigre.

Masturbiranje je miselna in pogosto vizualna aktivnost, pri kateri uporabljamo fantazije, skrite želje ali domišljijske situacije. S tem ni nič narobe, vendar pa nas lahko pretirano osredotočanje na zunanje dražljaje odtuji od lastnega telesa in zmanjša našo povezanost s svojim telesom.

Izvedeš lahko naslednji preizkus: kakšen je občutek, ko pri masturbiranju ne uporabljaš fotografij ali fantazij, temveč zgolj lastno telo in čutila?

Raziskovanje lastnega telesa nam lahko pomaga zgraditi globlji odnos s samim seboj, poveča našo samozavest in občutek udobja v lastnem telesu.
Obstajajo številni miti o tem, kakšne naj bi bile posledice masturbiranja. Ti so zgolj to – miti, osnovani na vzbujanju krivde. Masturbiranje je normalen del spolnosti in z njim ni nič narobe. Dokler smo do sebe spoštljivi, skrbni in ljubeči, ni razloga za strah, sram in občutke krivde.

Razbijanje mitov o samozadovoljevanju

1. Samozadovoljevanje je umazano

Mit! Zaradi pomanjkanja informiranja o samozadovoljevanju številni ljudje čutijo krivdo in sram v povezavi s spolnimi užitki. S spolnostjo ni nič narobe, nikakor ni umazana ali sramotna in to vključuje masturbiranje (nanj lahko gledamo kot obliko “solo spolnosti”).

2. Ženska masturbacija je ogabna in sramotna

N-i-k-a-k-o-r! Ženska masturbacija je pogosto tabuizirana in stigmatizirana. Če je slednja za fante in moške nekaj normalnega, mora enako veljati tudi za ženske. Masturbiranje ni vezano na spol, saj gre za normalen in zdrav del spolnega življenja posameznika.

3. Masturbiranje se mora končati z orgazmom

Ne bo držalo. Raje glejmo na masturbiranje kot proces (v resnici, raje glejmo tako kar na celotno spolnost)! Ni nobenega cilja ali točke, do katere moramo priti. Gre za priložnost raziskovanja in uživanja v lastnem telesu. Tako kot pri seksu s partnerjem, tudi pri samozadovoljenju ne obstajajo pravila o tem, kako mora izgledati. Pomembna sta zgolj (medsebojno) spoštovanje in skrb.

4. Zaradi samozadovoljevanja lahko pride do nezmožnosti erekcije (erectile dysfunction)

Ne. Nezmožnost erekcije pomeni točno to – oseba nima erekcije (in do nje ne more priti). Razlogi za to po navadi tičijo v stresu, anksioznosti, utrujenosti, alkoholu, drogah ali zdravstvenih težavah, nikakor pa ne v masturbiranju.

5. Če moj_a partner_ica masturbira, to pomeni, da mu_ji nisem dovolj!

Mit. Samozadovoljevanje je normalno in zdravo in v tem primeru nima prav nobene povezave s tabo. Ljudje imamo različne potrebe, prav tako pa biti v zvezi ne bi smelo omejevati solo spolnosti. Morda je rešitev v pogovoru s partnerjem/partnerko, morda potrebuješ zgolj malce potrditve. Zagotovo pa to ne pomeni, da si te oseba ne želi več, gre za dve popolnoma različni izkušnji, ki lahko soobstajata.

“Masturbiranje je ena najboljših sprostitvenih tehnik, kar sem jih odkrila. Hkrati pa ti omogoča, da se raziskuješ in najdeš občutke, ki so ti všeč. To, da se poznam, pomeni da lažje partnerju povem ali pokažem, česa si želim in tako bolj uživam tudi v spolnosti z njim.”

Osebna izpoved #1

“Masturbirati sem začela že ko sem bila majhna. Nihče se ni z mano pogovarjal o tem, enostavno sem odkrila ta občutek in spomnim se, da sem čutila nekakšno osvoboditev (kasneje sem ugotovila, da je do tega prišlo, ko sem stimulirala klitoris). Po navadi sem to počela v postelji, preden sem zaspala, nekako me je sprostilo in pripravilo na spanje.

Tega nisem dojemala kot nekaj seksualnega. Moji starši so vedeli za to, saj nisem skrivala, vendar se je zdelo normalno, niso mi prepričevali. Ko sem postala starejša, sem dojela, da je to nekaj intimnega in osebnega in sem to počela zgolj, ko sem bila prepričana, da ne more nihče vedeti ali videti.

Nikoli nisem fantazirala o specifični stvari, šlo je zgolj za stimulacijo. Všeč mi je bil občutek svobode, ki mi ga je dal orgazem. Z odraščanjem in spolno aktivnostjo z drugimi osebami sem dojela, da je moje početje lahko tudi seksualno in takrat sem vključila vanj tudi fantaziranje.

Masturbiranje mi je nudilo nekakšno podporo. Vedela sem, kje so moje točke užitka in vedno me je živciralo, če jih partnerji nikakor niso mogli najti. Naučila sem se, da sem jih pokazala, na kakšen način želim, da se me dotaknejo. Tisti, ki tega ne poslušajo, pa me tako ali tako ne spoštujejo in jih ne potrebujem.

Osebna izpoved #2

“V najstniških letih sem se pogosto dotikala same sebe v postelji pred spanjem. Všeč mi je bilo, da so bili deli mene izjemno občutljivi (sedaj vem, da se temu delu reče klitoris), všeč mi je bilo, da sem orgazem čutila v celem telesu. Sem pa imela vedno občutek, da nekaj počnem narobe. Bilo me je sram, zdelo se mi je, da nihče drug tega ne počne. Všeč mi je bil občutek, ampak se mi je zdelo da nekaj manjka.

Izkazalo se je, da je manjkal moj odnos s samo seboj. Čeprav mi je bila všeč fizična senzacija, sem se počutila prazno in kot da moram sama sebi utemeljevati, zakaj vendarle počnem nekaj tako sramotnega. Postala sem zategnjena in trda po celem telesu in ta občutek mi seveda ni ugajal.

Z delom na sebi sem se začela imeti rada in uspelo mi je utišati notranji glas ter enostavno čutiti. Ugotovila sem, da sem rada sama s seboj in uživam v odkrivanju lastnih občutkov. Počutim se svobodno. Pri masturbiranju ni ničesar čudnega in sedaj vem, da tudi jaz nisem nikoli bila čudna! Najbolj se začela uživati, ko sem se samo osredotočila nase in se ne obremenjavala z zunanjim svetom – naj bo to orgazem, o čem moram razmišljati, kako se lahko dotikam, kakšne stvari so mi všeč in zakaj to ni okej … samo obstajam v svojem telesu in se mu prepuščam.

Osebna izpoved #3

“Mislim, da sem začel masturbirati na pornografijo pri 13. Prvi orgazem je bil nepričakovan, nisem niti vedel, da je to to. Vedel pa sem, da ga hočem ponovno čutiti in ugotovil sem, da je pornografija hiter način, da do tega pridem. Ni šlo za to, da sem se samozadovoljeval samo ob pornografiji, ampak največkrat je tako naneslo, ker je bilo to najhitreje in najbolj enostavno.

Prišel sem do točke, ko sem mislil, da brez pornografije v bistvu ne morem priti do orgazma. Iskal sem vedno nove videe, eden bolj intenziven od prejšnjega. Ne pravim, da je s pornografijo kaj narobe, ampak ko gledam za nazaj vidim, da sem na to gledal kot na neko obveznost. Saj mi bo super, ampak hkrati pa se nisem odkrival, mislil sem samo na cilj. Poskušal sem biti samo sam s seboj, vendar je bilo to sprva kar težko. Sčasoma mi je uspelo, in verjamem da zato, ker se nisem obsojal, da ni šlo kar takoj.

Masturbiram mnogo manj kot sem pri 13, ampak je vedno boljše, ker se poznam in ker se osredotočim nase. Dovolim si biti nežen, če mi to takrat ustreza, ne samo hiteti proti cilju. Lahko bi rekel, da se igram sam s sabo, čeprav se sliši bedasto. Šele tako sem začel orgazme čutiti po celem telesu – šele pri 20! Včasih traja, da se najdeš, pri seksu in drugje. Moraš si samo dati prostor in čas.