Seks ni valuta
Je v tvojem odnosu prisotno spolno nasilje?
Kaj je ekonomsko nasilje?
PSIHIČNO NASILJE
Pri psihičnem nasilju gre za zlorabo moči brez uporabe fizične sile; z vedenjem, besedami- Druga oseba je ponižana, razvrednotena, prestrašena in/ali oškodovana.
- Žaljenje,
- neprestano kritiziranje,
- grožnje,
- zasmehovanje,
- poniževanje,
- gaslighting (prepričevanje osebe, da se ji meša),
- izolacija, preprečevanje stikov z bližnjimi,
- širjenje lažnih govoric,
- nadzorovanje (npr. pregled zasebnih sporočil) …
Pogosto ga je težko prepoznati. Žrtve opisujejo občutke zmedenosti in dvomov vase, ujetosti v odnos, ter čutijo odgovornost za nasilje. Čeprav se v družbi pogosto dojema kot manj huda oblika nasilja, to nikakor ni. Posledice so resnične in dolgotrajne, zloraba pa ima izjemno negativen učinek na samozavest in samopodobo, številne žrtve poročajo o depresiji, anksioznosti in samomorilnosti.
FIZIČNO NASILJE
Pri fizičnem nasilju gre za zlorabo fizične moči. Ta je navadno usmerjena na telo in življenje žrtve, lahko pa tudi na njeno imetje. Pogosto se pojavi kot stopnjevanje predhodnega psihičnega nasilja in se začne z lažjimi fizičnimi oblikami (klofute), ki se kasneje stopnjujejo.
- Klofutanje,
- brcanje,
- udarci z roko ali predmeti,
- metanje predmetov proti osebi, v osebo ali po prostoru,
- odrivanje ali porivanje,
- namerno izpostavljanje nevarnostim (npr. prehitra vožnja, neupoštevanje ukrepov za zajezitev epidemije),
- zvijanje rok,
- polivanje s tekočino,
- ožiganje kože,
- neželeno striženje las,
- omejevanje gibanja,
- davljenje ali dušenje,
- odrekanje ali siljenje s hrano,
- napadi z orožjem,
- umor.
SPOLNO NASILJE
Spolno nasilje pomeni kakršnokoli dejanje spolne narave, ki ga oseba čuti kot prisilo – pomembna je distinkcija, da oseba ni nujno fizično prisiljena v dejanje (npr. nezmožna premikanja), prisile so pogosto psihološke.
Najpogosteje so storilci žrtvam poznani – znanci, družinski člani, osebe, ki jim zaupajo. Nekaj časa je v uporabi tudi izraz “date rape” – posilstvo, ki se zgodi na zmenku, zabavi ali podobni okoliščini. Žrtev in storilec se vsaj kratkoročno že poznata, žrtev je morda za storilca predhodno tudi zainteresirana. Kasnejše zavrnitve storilec ne upošteva.
- Nezaželeno otipavanje,
- komentiranje telesa,
- neželeno slačenje, dotikanje telesa, ko si oseba tega ne želi ali v to ne privoli,
- siljenje v gledanje pornografije,
- siljenje v kakršenkoli spolni odnos s storilcem ali kom drugim,
- siljenje k masturbiranju,
- prepovedovanje uporabe kontracepcije,
- odstranitev kondoma brez predhodnega soglasja druge osebe,
- posilstvo.
Ključne informacije o posilstvih:
- Oseba, ki je posiljena, ni kriva ničesar. Posilstvo je zakrivil storilec in vsa odgovornost je na slednjemu. Vprašanja in izjave v smislu “asking for it”, takšnih in drugačnih oblačil ali načina obnašanja so nespoštljiva in neresnična.
Spolnost pomeni aktivnosti spolne narave, ki si jih osebe želijo in vanje privolijo. »Affirmative consent«, oziroma v slovenščini aktivno sodelovanje/privolitev/soglasje, tudi svobodno podano soglasje, je lahko podano z besedami ali dejanji, vendar pa privolitev v določeno spolno aktivnost ne pomeni privolitve v katerokoli spolno aktivnost, niti ne pomeni avtomatsko soglašanja vedno v prihodnosti. V primeru nespoštovanja naštetega ne govorimo o spolnosti, temveč o spolnem nasilju.
- Posilstvo ni vedno nasilno, kakor si ga predstavljamo. Če smo rekli “ne”, oseba pa tega ne upošteva, gre za posilstvo, četudi ni fizične nadvlade, saj so prisile pogosto psihološke.
- Posilstvo s spolnostjo in strastjo nima nobene povezave. Prisilna spolnost je agresivno nasilno dejanje in ni nikakor povezano z ljubeznijo. Nekdo, ki te spoštuje in ima dejansko rad, bo spoštoval tudi tvoje želje in meje, ter te nikakor ne bo silil v nekaj, česar si ne želiš.
Spolno nasilje v intimnih odnosih
Pomembno je izpostaviti tudi sledeče. Tudi v zvezah, bodisi kratkotrajnih in svežih ali med poročenimi pari, je soglasje potrebno pridobiti vedno in znova. Soglasje ni samoumevno zgolj zato, ker smo bili z določeno osebo že intimni, prav tako pa soglasje za nekaj ne pomeni soglasja za vse.
Spolno nasilje v intimnih odnosih se pogosto pojavlja v oblikah prepričevanja v spolnost (kljub temu, da je oseba rekla ne, tretjič popusti – ključna beseda), čustveno izsiljevanje v smislu nabijanja slabe vesti in krivde (“si me nikoli več ne želiš”), kupovanje daril in pričakovanje spolnosti v zameno, izvajanje spolnih aktivnosti brez prvotne privolitve vanje (“po nesreči je zdrsnilo drugam”).
Spolno nasilje v intimnih odnosih je redko izoliran dogodek. Pogosto se dogaja v kombinaciji z drugimi vrstami nasilja. Večina žensk, ki jih je partner fizično zlorabil je bila deležna tudi spolne zlorabe s strani istega partnerja.
SPOLNOST NI MENJALNA VALUTA.
Če partner nekaj plača, ti kupi darilo ali karkoli podobnega, mu/ji nikakor ne dolguješ ničesar poplačati v smislu spolnosti (ali kako drugače). Darila so način izražanja ljubezni in pozornosti, če pridejo z obveznostmi pa so zgolj predmet čustvenega izsiljevanja.
Spolnosti si morajo želeti vse osebe, vključene vanjo, sicer ne govorimo o spolnosti. Nikomur ne dolguješ ničesar.
SPLETNO NASILJE
Spletno nasilje pomeni uporabo informacijsko-komunikacijske tehnologije za prizadejanje and grožnje z nasiljem in škodo, ki povzročajo fizično, psihično, spolno ali ekonomsko škodo žrtvi.
Govorimo o različnih oblikah nadlegovanja, kršitve zasebnosti, spolne zlorabe, spolnega izkoriščanja, zločini proti družbenim skupinam, neposredne grožnje fizičnega nasilja in drugo.
Spletno nasilje je enako škodljivo kot nasilje izven spleta z enakimi negativnimi posledicami. Pogosto delujeta z roko v roki.
SPLETNO NASILJE NAD ŽENSKAMI IN DEKLETI
Različne raziskave kažejo, da so ženske in dekleta pogosteje žrtve spletnega nasilja, predvsem nadlegovanja, zlorab in zasledovanja. Vsaj 1 izmed 10 žensk je že izkusila neko obliko spletnega nasilja do dopolnjenega 15. leta. Tovrstno nasilje je pogosto predvsem s strani (bivših) intimnih partnerjev.
EKONOMSKO NASILJE
Pomeni vse oblike nadvladovanja, nadzorovanja, izkoriščanja, poniževanja žrtve s pomočjo preživetvenih sredstev, vključno z odrekanjem dostopa do zaslužka. Cilj je pogosto finančna odvisnost žrtve od povzročitelja, kar ji močno oteži odhod.
- Omejevanje pravice do zaposlitve,
- preprečevanje razpolaganja z lastnim ali skupnim denarjem,
- zahteva po pokorščini zaradi nižjih dohodkov,
- neplačevanje preživnine za otroka,
- odvzem denarja (npr. plače).
VIRI:
Veselič, Š. (2007). Nasilje! Kaj lahko storim? Društvo SOS telefon za ženske in otroke – žrtve nasilja.
Hauptman, A., Kračan, B., Maj, M., Miklič, N., Miljavec, L. L., Motl, A., Puschner, M., Rajšp, S., Strašek, M., Vlasak, K. in Zemljič, I. (2020). Spletno nasilje in spletne zlorabe otrok in mladostnikov: Priročnik za strokovne delavke in delavce centrov za socialno delo in druge strokovnjake. Fakulteta za družbene vede.
Društvo za nenasilno komunikacijo. (2022). Spolno nasilje. https://www.drustvo-dnk.si/o-nasilju/spolno-nasilje/34
Različne raziskave kažejo, da so ženske in dekleta pogosteje žrtve spletnega nasilja, predvsem nadlegovanja, zlorab in zasledovanja. Vsaj 1 izmed 10 žensk je že izkusila neko obliko spletnega nasilja do dopolnjenega 15. leta. Tovrstno nasilje je pogosto predvsem s strani (bivših) intimnih partnerjev.
