Ključni del katerega koli odnosa je medsebojno spoštovanje in ljubezen. V odnosih seveda prihaja do konfliktov – nemogoče je, da bi se vedno strinjali, vendar pa so konflikti rešljivi, če obstaja omenjena osnova skrbi drug za drugega, prostor za pogovor in želja po nadaljevanju ljubečega odnosa. Konflikti so normalni del odnosov, nasilje pa to ni. Prostora za zlorabe in nadzorovanje partnerja v odnosih ni. V splošnem se je smiselno vprašati, če se v odnosu kdaj počutiš pod pritiskom (da nekaj storiš, da ugodiš partnerju)? Se kdaj počutiš ponižano (bodisi neposredno zmerjanje ali drobna dejanja, ki ti dajejo občutek nemoči)? Če si na katero od vprašanj odgovoril/odgovorila z “da”, obstaja velika verjetnost, da se ne nahajaš v odnosu, ki je zate dober in zdrav.
Pomembno je poudariti, da nasilje v odnosih nikoli ni enkratni dogodek, četudi nam da partner takšen občutek, obljublja spremembo in se celo obljube za določeno časovno obdobje drži. Odnosi, v katerih se dogaja nasilje, delujejo ciklično, del tega cikla pa so tudi obdobja miru in zasipavanja z ljubeznijo. Nasilne osebe ne moreš spremeniti. Zaščititi moraš sebe in se iz situacije odmakniti.
Nekaj primerov, vrst, znakov zlorabe:
- Psihično nasilje pomeni zlorabo moči brez uporabe fizične sile; z vedenjem, besedami. Pogosto ga je težko prepoznati, žrtve opisujejo občutke zmedenosti in dvomov vase, ujetosti v odnos, čutijo odgovornost za nasilje. Primeri: žaljenje, neprestano kritiziranje, grožnje, zasmehovanje, poniževanje, gaslighting (prepričevanje osebe, da se ji meša), preprečevanje stikov z bližnjimi, širjenje lažnih govoric, nadzorovanje (npr. pregled zasebnih sporočil).
- Fizično nasilje pomeni zlorabo fizične moči, navadno usmerjena na telo in življenje žrtve, lahko tudi na njeno imetje. Pogosto se pojavi kot stopnjevanje predhodnega psihičnega nasilja in se začne z lažjimi fizičnimi oblikami (klofute), ki se kasneje stopnjujejo. Primeri fizičnega nasilja: klofutanje, brcanje, udarci z roko ali predmeti, metanje predmetov proti osebi, v osebo ali po prostoru, odrivanje ali porivanje, namerno izpostavljanje nevarnostim (npr. prehitra vožnja, neupoštevanje ukrepov za zajezitev epidemije), zvijanje rok, polivanje s tekočino, ožiganje kože, neželeno striženje las, omejevanje gibanja, davljenje ali dušenje, odrekanje ali siljenje s hrano, napadi z orožjem, umor.
- Spolno nasilje pomeni kakršnokoli dejanje spolne narave, ki ga oseba čuti kot prisilo – pomembna je distinkcija, da oseba ni nujno fizično prisiljena v dejanje (npr. nezmožna premikanja), prisile so pogosto psihološke. Spolnost pomeni aktivnosti spolne narave, ki si jih osebe želijo in vanje privolijo. »Affirmative consent«, oziroma v slovenščini aktivno sodelovanje/privolitev/soglasje, tudi svobodno podano soglasje, je lahko podano z besedami ali dejanji, vendar pa privolitev v določeno spolno aktivnost ne pomeni privolitve v katerokoli spolno aktivnost, niti ne pomeni avtomatsko soglašanja vedno v prihodnosti. V primeru nespoštovanja naštetega ne govorimo o spolnosti, temveč o spolnem nasilju. Npr. nezaželeno otipavanje, komentiranje telesa, neželeno slačenje, dotikanje telesa, ko si oseba tega ne želi ali v to ne privoli, siljenje v gledanje pornografije, siljenje v kakršenkoli spolni odnos s storilcem ali kom drugim, siljenje k masturbiranju, prepovedovanje uporabe kontracepcije, odstranitev kondoma brez predhodnega soglasja druge osebe, posilstvo.
- Ekonomsko nasilje pomeni vse oblike nadvladovanja, nadzorovanja, izkoriščanja, poniževanja žrtve s pomočjo preživetvenih sredstev, vključno z odrekanjem dostopa do zaslužka. Cilj je pogosto finančna odvisnost žrtve od povzročitelja, kar ji močno oteži odhod. Primeri so omejevanje pravice do zaposlitve, preprečevanje razpolaganja z lastnim ali skupnim denarjem, zahteva po pokorščini zaradi nižjih dohodkov, neplačevanje preživnine za otroka, odvzem denarja (npr. plače).
Ko odnos postane nasilen, ga je praktično nemogoče spremeniti nazaj v zdrav odnos (če je sploh bil zdrav prej). Prioriteta je tvoja varnost in zdravje, zato poišči pomoč. Pogledaš lahko tudi stran Uporabne povezave za primere napotitev, vedno pa lahko kontaktiraš nevladne organizacije, ki se ukvarjajo z nasiljem (npr. DNK, SOS).
Viri:
Društvo za nenasilno komunikacijo. (2022f). Spolno nasilje. https://www.drustvo-dnk.si/o-nasilju/spolno-nasilje/34
Kolbert, J. B., Crothers, L. M., Bundick, M. J., Wells, D. S., Buzgon, J., Burberry, C., Simpson, J. in Senko, K. (2019). Medvrstniško nasilje nad lezbičnimi, gejevskimi, biseksualnimi, transspolnimi dijaki in dijaki, ki so v procesu odkrivanja lastne spolne usmerjenosti (LGBTQ), kot ga zaznavajo učitelji, na vzorcu dijakov iz jugozahodne Pensilvanije. Časopis za kritiko znanosti, 47(275), 45–65.
Veselič, Š. (2007). Nasilje! Kaj lahko storim? Društvo SOS telefon za ženske in otroke – žrtve nasilja.
