Obstajajo številne vrste nasilja, mnoge med njimi se med seboj celo prepletajo in se dogajajo hkrati. V redkih primerih se nasilje kaže v posameznih dejanjih, večinoma gre za sistem vedenja in komunikacije s strani povzročitelja. Nasilje lahko razvrščamo na več načinov. Najpogosteje pri vrstah nasilja govorimo o štirih vrstah, ki jih definiramo na podlagi načina izvajanja nasilja:
Psihično: zloraba moči brez uporabe fizične sile; z vedenjem, besedami. Druga oseba je ponižana, razvrednotena, prestrašena, oškodovana. Pogosto ga je težko prepoznati, žrtve opisujejo občutke zmedenosti in dvomov vase, ujetosti v odnos, čutijo odgovornost za nasilje.
- Žaljenje, neprestano kritiziranje, grožnje, zasmehovanje, poniževanje, gaslighting (prepričevanje osebe, da se ji meša), preprečevanje stikov z bližnjimi, širjenje lažnih govoric, nadzorovanje (npr. pregled zasebnih sporočil).
Spolno: kakršnokoli dejanje spolne narave, ki ga oseba čuti kot prisilo – pomembna je distinkcija, da oseba ni nujno fizično prisiljena v dejanje (npr. nezmožna premikanja), prisile so pogosto psihološke. Spolnost pomeni aktivnosti spolne narave, ki si jih osebe želijo in vanje privolijo. Privolitev v določeno spolno aktivnost ne pomeni privolitve v katerokoli spolno aktivnost, niti ne pomeni avtomatsko soglašanja vedno v prihodnosti. V primeru nespoštovanja naštetega ne govorimo o spolnosti, temveč o spolnem nasilju.
- Nezaželeno otipavanje, komentiranje telesa, neželeno slačenje, dotikanje telesa, ko si oseba tega ne želi ali v to ne privoli, siljenje v gledanje pornografije, siljenje v kakršenkoli spolni odnos s storilcem ali kom drugim, siljenje k masturbiranju, prepovedovanje uporabe kontracepcije, odstranitev kondoma brez predhodnega soglasja druge osebe, posilstvo.
Ekonomsko: vse oblike nadvladovanja, nadzorovanja, izkoriščanja, poniževanja žrtve s pomočjo preživetvenih sredstev, vključno z odrekanjem dostopa do zaslužka. Cilj je pogosto finančna odvisnost žrtve od povzročitelja, kar ji močno oteži odhod.
- Omejevanje pravice do zaposlitve, preprečevanje razpolaganja z lastnim ali skupnim denarjem, zahteva po pokorščini zaradi nižjih dohodkov, neplačevanje preživnine za otroka, odvzem denarja (npr. plače).
Ter seveda fizično, ki ga omenjaš (zloraba fizične moči, navadno usmerjena na telo in življenje žrtve, lahko tudi na njeno imetje).
- Klofutanje, brcanje, udarci z roko ali predmeti, metanje predmetov proti osebi, v osebo ali po prostoru, odrivanje ali porivanje, namerno izpostavljanje nevarnostim (npr. prehitra vožnja, neupoštevanje ukrepov za zajezitev epidemije), zvijanje rok, polivanje s tekočino, ožiganje kože, neželeno striženje las, omejevanje gibanja, davljenje ali dušenje, odrekanje ali siljenje s hrano, napadi z orožjem, umor.
Vrste nasilja lahko ločimo tudi na podlagi prostora, kjer se dogaja (npr. nasilje v šoli, spletno nasilje, nasilje na delovnem mestu), na podlagi odnosa med povzročiteljem nasilja in osebo, ki nasilje doživlja (medvrstniško nasilje, intimnopartnersko nasilje, institucionalno nasilje), na podlagi pripadnosti določeni skupini (nasilje nad priseljenci, starejšimi, pripadniki LGBT+ skupnosti, osebami z motnjami v razvoju) in drugo. Ne glede na prostor, odnos ali pripadnost določeni skupini je lahko nasilje psihično, fizično, spolno, ekonomsko ali kombinacija različnih oblik.
Viri:
Društvo za nenasilno komunikacijo. (2022f). Spolno nasilje. https://www.drustvo-dnk.si/o-nasilju/spolno-nasilje/34
Kolbert, J. B., Crothers, L. M., Bundick, M. J., Wells, D. S., Buzgon, J., Burberry, C., Simpson, J. in Senko, K. (2019). Medvrstniško nasilje nad lezbičnimi, gejevskimi, biseksualnimi, transspolnimi dijaki in dijaki, ki so v procesu odkrivanja lastne spolne usmerjenosti (LGBTQ), kot ga zaznavajo učitelji, na vzorcu dijakov iz jugozahodne Pensilvanije. Časopis za kritiko znanosti, 47(275), 45–65.
Veselič, Š. (2007). Nasilje! Kaj lahko storim? Društvo SOS telefon za ženske in otroke – žrtve nasilja.
